APDEJT.si

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Število smrtnih žrtev v napadu na mormonsko cerkev v Grand Blanc Townshipu v Michiganu se je povečalo na štiri. Napadalec je v cerkev vdrl z avtomobilom in odprl ogenj, preden ga je ubila policija. Trump je dejanje označil za »nov napad na kristjane«.

Oblasti so nadaljevale preiskavo motiva za napad nekdanjega marinca na cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Townshipu. Med nedeljsko mašo je z vozilom zapeljal v cerkev, streljal in podtaknil požar. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, osem pa ranjenih. Oblasti so preiskovale pogorišče cerkve.

Po smrti Russella M. Nelsona, nekdanjega srčnega kirurga, se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja na izbiro novega predsednika. Nelson je v času svojega vodenja cerkve uvedel številne pomembne spremembe.

Rusija je obsodila sankcije proti Iranu kot nezakonite in zavrnila poskuse treh evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo teh sankcij. Rusko zunanje ministrstvo je poskuse držav Varnostnega sveta ZN označilo za prevaro.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Članek na nemški spletni strani nachdenkseiten.de opozarja, da je zahodna intervencija v ruski državljanski vojni večinoma pozabljena, pri čemer se večina ljudi spominja le še Hitlerja ali Napoleona. Članek na transition-news.org pa se osredotoča na Republiko Moldavijo, kjer se odvija geopolitični boj med pro-zahodnimi in pro-ruskimi silami. Volitve 28. septembra predstavljajo preizkus moči vplivov, ki segajo preko meja države.

Kreml je ponovil grožnje s posledicami v primeru ukrajinskega napada na Kremelj, čeprav ni dokazov, da bi Kijev tak napad pripravljal. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal, da bo Putin napadel še druge evropske države. Kreml je potrdil, da Putin še vedno vabi Trumpa v Moskvo in da je odločitev o obisku na Trumpovi strani.

Nemški notranji minister je napovedal neposredne pogovore s talibani v Kabulu glede deportacije kriminalcev v Afganistan. Opozicija, predvsem stranka Levica, je to potezo ostro kritizirala, češ da Nemčija sodeluje z islamističnim terorističnim režimom in ogroža življenja ljudi. Pogovori naj bi se nanašali tudi na deportacije v Sirijo.

Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) je ukinil delno suspenzijo Rusiji in Belorusiji, kar je sprožilo ogorčen odziv Ukrajine, ki meni, da je IPC s tem izdal olimpijske vrednote. Odločitev so sprejeli na generalni skupščini v Seulu, s čimer sta državi ponovno postali polnopravni članici. Ukrajina je izrazila močno nestrinjanje s to odločitvijo.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

V Damasku so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi, kritizirali arabske voditelje in izrazili solidarnost z odporom. Kolesarsko ekipo Israel–Premier Tech so zaradi varnostnih pomislekov umaknili z dirke Giro dell’Emilia, potem ko so protestniki prekinili dirko Vuelta a Espana. V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov na največjih pro-palestinskih demonstracijah v Nemčiji doslej. V Južni Afriki so protestniki pozvali k končanju genocida v Gazi.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Sirsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Bašarja al-Assada zaradi obtožb o naklepnem umoru in mučenju, ki je povzročilo smrt. Po poročanju naj bi Assad decembra pobegnil v Rusijo. Nalog za aretacijo naj bi bil izdan tudi preko Interpola.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je bila izključena še ena proruska stranka. Predsednica Maia Sandu je ponovno opozorila na močan pritisk iz Rusije, ki po njenih besedah želi destabilizirati državo. To je že druga proruska stranka, ki je bila izključena v kratkem času.

Madžarski premier Viktor Orban je izpolnil svojo grožnjo in uradno označil skupine, ki jih obravnava kot teroristične, pri čemer je Antifa ena izmed njih. S tem se Madžarska pridružuje Združenim državam Amerike, ki so že sprejele podoben ukrep. Ta poteza vzbuja zaskrbljenost glede omejevanja svobode izražanja in združevanja.

Iran je tik pred pričakovano ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov dovolil inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) vstop v državo. IAEA je potrdila, da so inšpekcije potekale ta teden. Kljub temu se zdi, da ukrep ne bo ustavil ponovne uvedbe sankcij.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) načrtuje, da bo Nemčija še letos sklenila sporazum s Sirijo o vračanju sirskih državljanov, začenši s kriminalci in kasneje tudi z osebami brez pravice do bivanja. Poleg tega Nemčija načrtuje ponovno redno izvajanje deportacij v Afganistan.

Trumpova administracija očitno načrtuje ponovno pritožbo na vrhovno sodišče glede pravice do državljanstva na podlagi rojstva v ZDA. Predsednik Trump si še naprej prizadeva spremeniti to načelo, vendar so mu številni sodniki že postavili ovire. Kljub temu Bela hiša očitno išče nove možnosti za uveljavitev svoje vizije.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Berlina, Pariza in Londona na posvetovanja, potem ko je spodletel poskus preprečitve ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa. Rok za Iran se je iztekel v nedeljo zjutraj.